KONCERTNI CIKEL SiBRASS
Koncert 4
Trobilni kvintet
Nedelja, 20. december 2020 ob 11.00
Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine
Izvajalci
Trobilni kvintet Schaka
Matej Kravcar, trobenta
Dominik Rus, trobenta
Blaž Ogrič, rog
Tine Plahutnik, pozavna
Rok Grubelnik, tuba
Program
Viktor Evald
TROBILNI KVINTET ŠT. 1 v b-molu, op. 5
Moderato
Adagio – Allegro vivace – Adagio
Allegro moderato
Andrej Misson
MEDITACIJA NA GALLUSOV ECCE QUOMODO MORITUR IUSTUS
Jani Golob
BRASSY
Intro
Balade
Grotesque
Final
Michael Kamen
KVINTET
Joseph Horovitz
SUITA ZA KONCERTNO DVORANO
Soubrette Song
Trick Cyclists
Adagio Team
Soft Shoe Shuffle
'Les Girls'
Sklepni koncert letošnjega cikla SiBRASS bo v znamenju glasbe za najstarejšo uveljavljeno zasedbo s področja trobil – trobilni kvintet. Nastopili bodo člani trobilnega kvinteta Schaka: trobentarja Matej Kravcar in Dominik Rus, hornist Blaž Ogrič, pozavnist Tine Plahutnik in tubist Rok Grubelnik. Spored sestavlja pet del, od katerih sta vsaj dve – uvodni Kvintet št. 1 v b-molu, op. 5 Viktorja Evalda in sklepna Suita za koncertno dvorano Josepha Horovitza – del repertoarnega kanona za tovrstno zasedbo. Ruski skladatelj Viktor Evald je vrsto let veljal za očeta žanra sodobnega trobilnega kvinteta. Čeprav so muzikologi pred kratkim odkrili, da je dela za zasedbo petih trobil različnih registrov že približno šestdeset let pred njim ustvarjal manj znani francoski skladatelj in glasbenik Jean-Francois Bellon, to ne zmanjšuje dragocene vrednosti Evaldovega prispevka k repertoarju kvinteta za trobila. Zložil je štiri kvintete, v katerih je želel poudariti tako virtuoznost posameznih trobil kot tudi zvočne možnosti, ki jih ponuja zasedba, sestavljena iz različnih glasbil iz družine trobil. V času nastanka štirih kvintetov – ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja – je zaradi raznolikih praks v evropskih deželah trobilni kvintet lahko sestavljalo več različnih inštrumentov: po dve trobenti, korneta ali krilna rogova, en francoski ali altovski rog ter dve nizki glasbili, pri čemer sta bila to sprva največkrat tenorski rog oziroma tenor in tuba, pozneje pa je tenor zamenjala pozavna. Zasedba kvinteta trobil se je sredi minulega stoletja standardizirala in danes v njej najdemo dve trobenti, rog, pozavno in tubo. Z romantičnim glasbenim idiomom prežet Trobilni kvintet št. 1 v b-molu, op. 5 je nastal leta 1890. Oblikovan je po klasičnih vzorih, trije stavki pa si sledijo po tradicionalnem načelu hitro-počasi-hitro. Dolgo časa je veljal za Evaldovo edino tovrstno delo, saj je bil za skladateljevega življenja edini izdan. Čeprav je danes označen z zaporedno številko 1, je Evald dve leti prej zložil svoj prvenec za tovrstno zasedbo (danes označen pod zaporedno številko 4), ki pa je v tistem času veljal za neizvedljivega in ga je bil tako prisiljen predelati v godalni kvartet, izdan kot op. 1.
V raznolikem opusu skladatelja, profesorja na Akademiji za glasbo, zborovodje in organista Andreja Missona, ki letos praznuje okroglih 60 let, prevladujeta vokalna in komorna glasba, pomembno mesto pa zavzema tudi glasba z duhovno vsebino. Pri komponiranju ga vodi načelo »piši malo in premišljeno ter bodi povsem zvest svojemu zvoku«, navdihujeta ga tudi metafizika in transcendentalnost duhovnega sveta. Prav zato ne preseneča, da je skladatelj našel navdih tudi v glasbeni umetnosti Jacobusa Handla Gallusa. O njem je pred leti zapisal takole: »Gallus je bil izjemni kranjski skladatelj. V njegovi glasbi najdemo mnogi sodobni skladatelji navdih. Sam tudi, in to že večkrat. Predvsem čutim, da bi njegovo glasbo morali izvajati tudi z glasbili (ricercar), ansambli in orkestrom.« Jedro Meditacije na Gallusov Ecce quomodo moritur iustus seveda predstavlja znameniti motet za postni čas z naslovom Glejte, kako umira pravični, za katerega se zdi, da je napisan (tudi) kot nalašč za trobilno zasedbo. Misson je izvirno štiriglasje razširil v petglasni stavek, pri tem nekoliko oplemenitil harmonijo ter jedru, ki ga predstavlja motet, dodal uvod in codo.
Melodično navdahnjeno delo z naslovom Brassy, v katerem je skladatelj Jani Golob prednost pred sodobnejšo zvočno izraznostjo podelil spevnim in v prvi vrsti razumljivim glasbenim idejam, je svoj krst doživelo 16. marca 2015, ko ga je v Studiu 14 Radia Slovenija izvedel Trobilni kvintet SiBRASS. Skladatelj je delo zložil za tedaj jubilejne 30. Slovenske glasbene dneve in o njem kratko in jedrnato zapisal takole: »Je ciklična štiristavčna skladba, nastala na pobudo prvega trobentača Franca Kosma. Kot pove že naslov, naj bi bila skladba prijazna do izvajalcev in jim omogočala sproščeno muziciranje.« Naslovi štirih karakterno različnih stavkov so: Intro, Balade, Grotesque in Final.
Ameriški skladatelj, aranžer in dirigent Michael Kamen je bil v prvi vrsti raznovrstna glasbena osebnost. Njegov opus sestavljajo pretežno aranžmaji popularne glasbe in filmske partiture, le redka pa so dela, ki jih lahko umestimo na področje umetnostne, resne klasične glasbe. Med zadnja prav gotovo sodi Kvintet, ki ga je Kamen zložil za slovito trobilno zasedbo Canadian Brass. Kratko, emocionalno in s toplino avtorjevih filmskih partitur prežeto skladbo zaznamuje bogata melodična invencija, ki glasbenikom ponuja obilo možnosti za muziciranje. Glasbeni tok se razrašča iz uvodnega pastoralnega motiva roga, ki tekom skladbe skoraj prelivajoče se odzvanja tudi v preostalih glasbilih.
Spored zaokroža Suita za koncertno dvorano Josepha Horovitza. Leta 1964 jo je pri njem naročil legendarni tubist Roger Bobo, to priljubljeno delo pa je kmalu zatem našlo svoje mesto v stalnem repertoarju takrat vodilnega tovrstnega sestava, znamenitega Trobilnega ansambla Philipa Jonesa. Suito sestavlja pet kratkih stavkov, ki ponazarjajo različne prvine burlesknega gledališča, glasbenih prizorišč, cirkusa in kabareta, ki so bili priljubljeni na prehodu v 20. stoletje. Naslovi stavkov so: Soubrette Song (»Subretina pesem«), Trick Cyclists (»Kolesarji cirkusanti«), Adagio Team (»Adagio moštvo«), Soft Shoe Shuffle (»Ples mehkih čevljev«) in Les Girls (»Dekleta«).
Trobilni kvintet Schaka
Schaka kvintet je zasedba petih mladih glasbenikov iz različnih krajev Slovenije, diplomantov Akademije za glasbo v Ljubljani, ki jih vodi glasba, združuje veselje do skupnega muziciranja in povezuje iskreno prijateljstvo. V zasedbi igrajo trobentarja Matej Kravcar in Dominik Rus, hornist Blaž Ogrič, pozavnist Tine Plahutnik in tubist Rok Grubelnik. Kot trobilni kvintet so pričel delovati v študijskem letu 2017/2018 pod mentorstvom docenta Franca Kosma, svoje znanje pa so izpopolnjevali tudi pri drugih priznanih mojstrih trobilskega sveta, kot so Leonhard Paul (Mnozil Brass), Chris Coletti (Canadian Brass) in Marco Pierobon (Gomalan Brass). Na Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije TEMSIG 2019 so bili nagrajeni z zlato plaketo. Glasbenike odlikujejo profesionalnost, zanesljivost in fleksibilnost, trudijo se poustvarjati program, zanimiv najširšemu krogu občinstva, s svojim veseljem do skupnega muziciranja in pozitivno energijo pa znajo poslušalcem vedno znova pričarati prijetno vzdušje.